USTANOVITEV IN NALOGE INŠTITUTA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SOCIALNO VARSTVO

ZAGOTAVLJANJE UČINKOVITE INFORMACIJSKE PODPORE NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA

Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (Inštitut) je leta 1996 ustanovila Republika Slovenija, v njenem imenu pa ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).

Pri svojem vsakdanjem delu Inštitut skrbi za oblikovanje in vzdrževanje različnih baz podatkov za socialnovarstvene storitve, med katerimi spremlja tudi razvojne in eksperimentalne programe. Inštitut spremlja izvajanje različnih vladnih programov, z oblikovanjem posebnih sistemov kazalcev ter zbiranjem in analiziranjem podatkov pa skrbi tudi za njihovo informacijsko podporo. Za potrebe učinkovitega odločanja pripravlja strokovne podlage za različne vladne ukrepe in svetuje pristojnemu MDDSZ. Ob rednem delu strokovno sodeluje v mednarodnih projektih z različnimi raziskovalnimi, upravnimi, strokovnimi in izvajalskimi organizacijami ter pripravlja mednarodna in domača strokovna srečanja.

Z ustanovitvijo Inštituta je Slovenija dobila organiziran vir informacij in analiz s področja socialnega varstva in socialne politike. Inštitut predstavlja pomembno oporo pri vsakdanjem delu strokovnjakov, analitikov in zaposlenih v državni upravi. Ob tem skrbi za analiziranje problemov na nacionalni in na mednarodni ravni.

V letu 2004 se je Raziskovalnemu oddelku pridružila še Enota za analize in razvoj - Otroška opazovalnica, ki je posebnega nacionalnega in mednarodnega pomena, saj mednarodna skupnost vse bolj poudarja pomen uresničevanja Konvencije o otrokovih pravicah in spremljanje kakovosti življenja otrok in mladine.

DEJAVNOSTI INŠTITUTA

1. Inštitut opravlja primerjalne analize številnih tem, ki vplivajo na učinkovito delovanje socialnega varstva.

Socialno varstvo ima v sistemu blaginje pomembno mesto. Osredotoča se na tiste družbene skupine, ki potrebujejo pomoč pri zagotavljanju svoje varnosti in blaginje. Denarni premiki in dajatve ter socialnovarstvene storitve so ukrepi, ki naj jim pri tem pomagajo.

V vsaki državi ima sistem blaginje svoje posebnosti, v večini primerov določa te lastnosti tradicija lokalnega prostora. Kljub temu številne države medsebojno povezuje podobnost socialnih problemov in iskanje podobnih rešitev. Zgledovanje po primerljivih rešitvah v primerljivih evropskih državah je tako način, kako oblikovati čim boljši ukrep za preseganje sodobnih težav.

IRSSV v tem smislu zagotavlja državi oziroma MDDSZ ustrezno informacijsko podlago za sprejemanje odločitev in sicer z analizo problemov in njihovih rešitev na področju socialnega varstva ob vključevanju mednarodnih primerjav. V tem okviru se prav tako organizira zbiranje podatkov o posameznih problemih in z njimi povezanih družbenih pojavov ter na ta način pripravlja podlago različnim zakonskim ukrepom.

2. Oblikovanje in vodenje posebnih podatkovnih baz na področju socialnega varstva predstavlja eno osnovnih dejavnosti Inštituta.

Oblikovanje in vzdrževanje baz podatkov izhaja iz zamisli o enotnem informacijskem sistemu socialnega varstva, ki naj bi omogočal povezavo različnih informacij, ki zadevajo socialnovarstvene storitve v denarni in nedenarni obliki. Oblikovanje posameznih, toda medsebojno povezanih baz podatkov s področja storitev socialnega varstva je namenjeno potrebam izvajalcev programov.

V prvem koraku je bila oblikovana socialna baza podatkov, ki zajema informacije o tistih nedenarnih storitvah socialnega varstva, ki jih izvajajo predvsem centri za socialno delo; pozneje se bodo posredovalcem podatkov pridružili tudi drugi izvajalci storitev socialnega varstva. Sedanja socialna baza podatkov je plod sodelovanja domačih in tujih strokovnjakov, pri čemer so naslednji svoj delež prispevali v okviru projekta Phare, ki ga je finančno podprla Evropska skupnost.

Na nacionalni ravni se s socialno bazo podatkov Inštitut umešča v prostor socialne statistike, kjer se redno zbirajo podatki na nacionalni ravni. Z rednim periodičnim zbiranjem podatkov o storitvah socialnega varstva pa se bo lahko inštitut povezoval tudi v mednarodne podatkovne mreže.

Med posebne baze podatkov šteje tudi baza podatkov o razvojnih in eksperimentalnih programih na področju socialnega varstva, ki zajema informacije od leta 1997.

V Nacionalnemu programu socialnega varstva do 2005 (NPSV 2000) je zapisano, da mora Republika Slovenija (t.j. slovenska država) omogočati delovanje povezanega socialno varstvenega sistema. Zato so potrebne povratne informacije o delovanju sistema, ki jih lahko pridobimo s pomočjo evalvacij socialno-varstvenih programov. Evalvacije na področju socialnega varstva so v preteklosti izvajali s pomočjo različni modelov, ki so upoštevali različne kriterije; samo-evalvacije iz preteklosti ne omogočajo primerjav med podobnimi programi, zato je MDDSZ pooblastilo Inštitut in Fakulteto za socialno delo za izvedbo projekta vzpostavitve enotnega evalvacijskega sistema, z namenom evalviranja implementacije socialno-varstvenih programov.

Vzpostavili smo sistem enotnega beleženja postopkov (monitoring), ki je predpogoj za enoten postopek evalviranja socialno-varstvenih programov. Le-ta ki omogoča primerjavo učinkov podobnih programov (na pobudo MDDSZ), ki nudi izvajalcem programov povratne informacije in jim omogoča načrtovanje in usmerjanje njihovega prihodnjega dela.

3. Smernice razvoja socialnega varstva dopolnjuje Nacionalni program socialnega varstva.

Sodobne države pojmujejo gospodarski in socialni razvoj soodvisno, zato skušajo s številnimi socialnimi ukrepi zagotavljati čim bolj usklajeno delovanje obeh področij. Takšen pristop odraža več kot sto let staro miselno in politično prakso razvitih držav, ki so skrb za blaginjo in blagostanje državljank ter državljanov, v določenih obsegih, prevzele nase. Nacionalni programi socialnega varstva v takšnih državah oblikujejo sisteme socialne solidarnosti. Ti skušajo preseči odvisnost prejemnikov pomoči bodisi od tržne cene dela bodisi od solidarnosti neformalnih socialnih mrež in hkrati opredeljujejo ukrepe za zadovoljevanje temeljnih človekovih potreb. Na ta način skušajo države svojim državljanom zagotoviti zaščito pred revščino in socialno izključitvijo. Potrditev nacionalnega programa v Državnem zboru Republike Slovenije je na dnevni red Inštituta postavila spremljanje učinkov njegovega izvajanja. V ta namen so bili pripravljeni posebni kazalci, ki se oblikujejo na podlagi podatkov, zbranih pri različnih izvajalcih storitev socialnega varstva: javnih zavodih, zasebnikih, koncesionarjih in drugih nevladnih organizacijah.

Ob tem Inštitut opravlja tudi analize posebnih problematik, kot sta recimo organizacija uporabnikov storitev socialnega varstva ali pa individualno financiranje socialnovarstvenih storitev.

4. Vpeljevanje raziskovanja problemov družine in družinske politike

Temeljna dejavnost Otroške opazovalnice je, da celovito in sistematično spremlja položaj in kakovost življenja otrok v Sloveniji. V ta namen smo izoblikovali relevanten nabor kazalcev, ki vključujejo za otroke pomembna področja in oblikovali bazo indikatorjev namenjeno različnim deležnikom (političnim odločevalcem, raziskovalcem, nevladnim organizacijam medijem in javnosti). Tako zbrani podatki so nujen pogoj za uspešno izvajanje analiz in učinkovito spremljanja učinkov nacionalnih politik in strategij. Poleg tega Otroška opazovalnica pripravlja redna poročila o položaju otrok in strokovne podlage za oblikovanje javnih politik, hkrati pa spremlja izpolnjevanja zakonskih in mednarodnih dokumentov s področja otrokovih pravic, katerih podpisnica je Slovenija.