Posodabljanje informacijskega sistema za spremljanje položaja otrok in mladine v Sloveniji
Strateška izhodišča:
- Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Inštituta RS socialno varstvo v 1. členu opredeljuje storitve, ki jih opravlja inštitut. Ena ključnih nalog Enote za analize in razvoj - Otroške opazovalnice je spremljanje položaja in blaginje otrok na podlagi specializiranih baz podatkov o tej populaciji (informacijski sistem).
Cilj in namen naloge:
- namen naloge je posodobitev enotne spletne baze podatkov o otrocih in mladini,
- celoten cilj naloge je razvoj in posodabljanje informacijskega sistema in zagotavljanje dostopa do enotne baze izbranih podatkov o otrocih in mladini zunanjim uporabnikom na spletnem portalu IRSSV. Eden od ciljev, ki je bil opredeljen že pri pripravi idejnega načrta spletne baze podatkov, je tudi ta, da bi baza omogočala vpogled v primerljive baze podatkov v drugih državah.
Aktivnosti v nalogi:
- posodobitev enotne spletne baze podatkov. V letu 2011 bomo obstoječo bazo posodobili z novimi podatki in omogočili javni dostop do podatkov na spletnih straneh IRSSV.
- Bazo bomo še nadalje dopolnjevali s povezavami na mednarodne baze podatkov, ki vključujejo sorodne kazalce o življenju otrok in mladine.
Časovno obdobje naloge:
- posodobitev enotne spletne baze: 30. 11. 2011.
Poročilo o izvajanju in evalvacija »Programa za otroke in mladino 2006-2016, v obdobju »2009–2010«
Strateška izhodišča:
- Vlada RS je v letu 2006 sprejela Program za otroke in mladino 2006 – 2016 (POM), konec leta 2009 pa Akcijski načrt za izvajanje POM-a v obdobju 2009 – 2010. V POM je v poglavju Izhodišča in podlage za delovanje v XII. točki zapisano, da bo Otroška opazovalnica na IRSSV sistematično zbirala in analizirala podatke o uresničevanju omenjenih dokumentov.
Cilji in namen naloge:
- evalvacija dosedanjega izvajanja POM, ki bo služila za oblikovanje predlogov in priporočil za izboljšanje (posodobitev) POM 2006 – 2016.
Aktivnosti v nalogi:
- posodobitev baze kazalcev za spremljanje izvajanja »POM« z vrednostmi za obdobje 2010, za potrebe nadaljnje vsebinske analize spremljanja uresničevanja POM,
- na podlagi pridobljenih podatkov bomo izdelali poročilo za leto 2009 – 2010 in opravili evalvacijo POM, z namenom oblikovanja predlogov za spremembe in dopolnitve programa,
- na podlagi opravljene analize izvajanja POM bomo izvedli nadaljnjo podrobnejšo analizo najbolj problematičnih področji s pomočjo intervjujev s strokovnjaki,
- v končnem poročilu bodo tako oblikovani predlogi za spremembe in posodobitve POM s posebnim poudarkom na področjih, ki se bodo potencialno izkazala kot najbolj problematična z vidika neuresničevanja zastavljenih ciljev in strategij.
Časovno obdobje naloge:
- vmesno poročilo: 30. 6. 2011,
- končno poročilo: 30. 11. 2011.
Razvoj družinskih centrov/večgeneracijskih hiš
Strateška izhodišča:
- v Programu za otroke in mladino 2006–2016 je v poglavju Družinska politika v cilju 3, Izvajanje programov v podporo družini, opredeljena strategija za uresničevanje tega cilja: »Zagotoviti večjo in lažjo dostopnost do različnih storitev vsem članom družine in omogočiti večjo pluralizacijo storitev z zasebnimi ponudbami.« Družinska politika v Sloveniji predvideva razvoj družinskih centrov, in sicer, kot je zapisano v Resoluciji o temeljih oblikovanja družinske politike v RS (1993), v okviru posebnih služb na področju družbenih služb, ki jih v največji meri izvajajo nevladne organizacije. Družinski centri tako sodijo med pomembne ukrepe pri spodbujanju družini prijaznega okolja za usklajevanje delovnega in družinskega življenja ter uresničevanju politike enakih možnosti. Družinski centri so že utečena in dobro razvita praksa tudi v nekaterih evropskih državah. Kljub temu, da so programi družinskih centrov vsako leto predmet javnih razpisov MDDSZ za sofinanciranje programov v podporo družini, pa v praksi v celoviti obliki v Sloveniji še niso zaživeli. Analiza delovanja in možnosti za razvoj družinskih centrov v Sloveniji bo tako služila kot strokovna podlaga za spremembe obstoječe družinske politike na tem področju v okviru predvidene nove Resolucije o temeljih oblikovanja družinske politike.
Cilj in namen naloge:
- izdelava celovite analize delovanja in možnosti razvoja družinskih centrov v Sloveniji v kombinaciji s proučitvijo primerov dobrih praks iz tujine,
- pripravljena bodo strokovna izhodišča in predlogi za razvoj družinskih centrov v Sloveniji.
Aktivnosti v nalogi:
- pregled in analiza delovanja družinskih centrov v Sloveniji,
- pregled in primerjalna analiza primerov dobrih praks iz tujine z analizo možnosti implementacije v Sloveniji,
- priprava predlogov in priporočil državi in lokalnim skupnostim za razvoj družinskih centrov,
- empirični del naloge bomo izvedli na podlagi kvantitativne metodologije in sicer s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki jih bomo naslovili na vse občine v RS.
Časovno obdobje naloge:
- vmesno poročilo: 15. 6. 2011,
- končno poročilo: 30. 9. 2011.
Revščina in socialna izključenost enostarševskih družin
Strateška izhodišča:
- v Sloveniji je približno petina družin enostarševskih in ta petina velja za eno najbolj ranljivih skupin v Sloveniji. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bila v letu 2008 stopnja tveganja revščine gospodinjstev z otroki 9,5 %, stopnja tveganja revščine celotne populacije pa 12,3 %. Stopnja tveganja revščine velikih družin (z vsaj tremi otroki) je bila v letu 2008 11,3 %, medtem ko je bila stopnja tveganja revščine enostarševskih gospodinjstev v istem letu kar 28,6% (Vir: SURS-SILC). Pričujoči podatki kažejo, da ostaja revščina enostarševskih družin v Sloveniji ključen problem. V nalogi bomo tako na podlagi celostne analize revščine in socialne izključenosti enostarševskih družin izdelali predloge za odpravo in izboljšanje dohodkovnega položaja in kvalitete življenja enostarševskih družin, tudi v luči novega Zakona o socialnih prejemkih, in izdelali predloge za obravnavo enostarševskih družin pri pripravi sprememb zakonodaje na področju socialnega varstva in družinske politike.
Cilj in namen naloge:
- analiza socialne izključenosti in kvalitete življenja enostarševskih družin v Sloveniji, s poudarkom na ekonomskem vidiku,
- priprava predlogov in priporočil državi in lokalnim skupnostim za izboljšanje položaja enostarševskih družin kot podlaga pripravi nove zakonodaje na področju družinske politike in socialnega varstva.
Aktivnosti v nalogi:
- analiza in interpretacija sekundarnih podatkov iz dostopnih baz podatkov in predhodnih raziskav,
- priprava predlogov in priporočil državi in lokalnim skupnostim za izboljšanje položaja enostarševskih družin,
- izvedba fokusnih skupin oz. pogovorov s predstavniki CSD v zvezi z novo zakonodajo (ZUPJS).
Časovno obdobje naloge:
- vmesno poročilo: 31. 5. 2011,
- končno poročilo: 30. 11. 2011.
Celovita podpora mladostnikom z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju: priprava modela razvojnega projekta
Strateška izhodišča naloge:
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004) - uradno prečiščeno besedilo,
- Zakon o socialnem varstvu, Ur.l. RS, št. 54/1992 (56/1992 popr.), št. 42/1994 Odl.US: U-I-137/93-24, 1/1999-ZNIDC, 41/1999, 60/1999 Odl.US: U-I-273/98, 36/2000-ZPDZC, 54/2000-ZUOPP, 26/2001, 110/2002-ZIRD, 2/2004 (7/2004 popr.), 36/2004-UPB1, 21/2006 Odl.US: U-I-116/03-22, 105/2006, 114/2006-ZUTPG, 3/2007-UPB2 (23/2007 popr., 41/2007 popr.), 122/2007 Odl.US: U-I-11/07-45,
- Zakon o duševnem zdravju (Ur.l. RS, št. 77/2008),
- Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Ur.l. RS, št. 52/1995, 2/1998, 61/1998, 19/1999 (28/1999 popr.), 127/2003, 125/2004, 120/2005 Odl.US: U-I-192/05-29, 90/2008, 45/2010),
- Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur.l. RS, št. 87/2006, 127/2006, 8/2007, 51/2008, 5/2009, 7/2010 (25/2010 popr.)).
Cilji in namen naloge:
- priprava modela razvojnega projekta
Aktivnosti v nalogi:
- vzpostavitev in vodenje delovne skupine za pripravo izhodišč (januar 2011),
- priprava modela (januar – april 2011),
- končno poročilo: 15.4.2011.