Sobota, 23. September 2017

Fast Font

Statistično spremljanje podatkov s področja položaja starejših in dolgotrajne oskrbe

Področje dolgotrajne oskrbe povsod po svetu postaja vse bolj pomembno. Države se soočajo z vprašanjem, kako organizirati sistem dolgotrajne oskrbe, da bo finančno vzdržen, učinkovit in bo zadovoljil potrebe uporabnikov ter bo obenem upošteval omejitve kolektivne in individualne odgovornosti. V prvi vrsti pa je pomembno definirati polje dolgotrajne oskrbe tako na nacionalni ravni kot tudi na mednarodni ravni. Ker koncepti pri nas še niso povsem jasni in definirani, se težko prilagodimo evropskim definicijam dolgotrajne oskrbe in te koncepte težko prenesemo v naše nacionalno okolje. To je bil tudi eden izmed poglavitnih vzgibov za ustanovitev medresorske delovne skupine za statistično spremljanje dolgotrajne oskrbe, ki jo v obdobju 2012 - 2014 vodil Inštitut RS za socialno varstvo skupaj s Statističnim uradom RS. Poglavitni cilj delovne skupine je bil urediti nacionalne evidence na področju dolgotrajne oskrbe na način, da bodo tudi mednarodno primerljive. 

Poglavitni rezultati delovanja delovne skupine so predstavljeni v publikaciji Dolgotrajna oskrba – uporaba mednarodne definicije v Sloveniji (Delovni zvezek UMAR št. 2/2014, let. XXIII). Ker je po prenehanju delovanja delovne skupine še vedno obstajal interes strokovne javnosti po obstoju in delovanju podobne delovne skupine, saj se je sistemski razvoj dolgotrajne oskrbe v Sloveniji šele dobro začel in ker aktivnosti in naloge v zvezi s spremljanjem področja še zdaleč niso zaključene, je Inštitut RS za socialno varstvo ob podpori Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ustanovil Delovno skupino za spremljanje dolgotrajne oskrbe. Poleg omenjenih so člani delovne skupine še: Urad za makroekonomske analize in razvoj, Statistični urad RS, Ministrstvo za zdravje, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Ministrstvo za javno upravo.

Področje dolgotrajne oskrbe povsod po svetu postaja vse bolj pomembno. Države se soočajo z vprašanjem, kako organizirati sistem dolgotrajne oskrbe, da bo finančno vzdržen, učinkovit in bo zadovoljil potrebe uporabnikov ter bo obenem upošteval omejitve kolektivne in individualne odgovornosti. V prvi vrsti pa je pomembno definirati polje dolgotrajne oskrbe tako na nacionalni ravni kot tudi na mednarodni ravni. Ker koncepti pri nas še niso povsem jasni in definirani, se težko prilagodimo evropskim definicijam dolgotrajne oskrbe in te koncepte težko prenesemo v naše nacionalno okolje. To je bil tudi eden izmed poglavitnih vzgibov za ustanovitev medresorske delovne skupine za statistično spremljanje dolgotrajne oskrbe, ki jo v obdobju 2012 - 2014 vodil Inštitut RS za socialno varstvo skupaj s Statističnim uradom RS. Poglavitni cilj delovne skupine je bil urediti nacionalne evidence na področju dolgotrajne oskrbe na način, da bodo tudi mednarodno primerljive. 

Poglavitni rezultati delovanja delovne skupine so predstavljeni v publikaciji Dolgotrajna oskrba – uporaba mednarodne definicije v Sloveniji (Delovni zvezek UMAR št. 2/2014, let. XXIII). [MN1] Ker je po prenehanju delovanja delovne skupine, še vedno obstajal interes strokovne javnosti po obstoju in delovanju podobne delovne skupine, saj se je sistemski razvoj dolgotrajne oskrbe v Sloveniji šele dobro začel in ker aktivnosti in naloge v zvezi s spremljanjem področja še zdaleč niso zaključene, je Inštitut RS za socialno varstvo ob podpori Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve ustanovil Delovno skupino za spremljanje dolgotrajne oskrbe. Poleg omenjenih so člani delovne skupine še:

 [MN1]glej novico – narobe postavljena

Novice

Analiza kadra v dolgotrajni oskrbi

Z Analizo kadra v dolgotrajni oskrbi na nacionalni ravni se vzpostavlja še tretji steber pri oblikovanju pogojev za sistematično spremljanje stanja na področju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Podatke o prejemnikih in izdatkih za dolgotrajno oskrbo so prečistili, izboljšali njihovo kakovost, jih objavili in predstavili strokovni javnosti že člani delovne skupine, ki je od leta 2012 do leta 2014 delovala na SURS. Te podatke tako od leta 2014 redno letno objavlja SURS, poročajo pa se tudi mednarodnim institucijam (npr. OECD, Eurostat, WHO). Tretja ključna komponenta podatkovne opore spremljanju stanja in usmerjanju razvoja dolgotrajne oskrbe pa so podatki o kadru v dolgotrajni oskrbi, ki se trenutno zbirajo v okviru različnih institucij na različne načine. Opredelitev in analiza kadra na tem področju je tako postala ena izmed osrednjih nalog Delovne skupine za spremljanje dolgotrajne oskrbe, ki je na IRSSV delovala od aprila 2015 do aprila 2016, prva analizo kadra v dolgotrajni oskrbi na nacionalni ravni pa ključen izdelek te delovne skupine (zlasti predstavnikov IRSSV in SURS).

Potrebe po pripravi analize kadra se pojavljajo tako na mednarodni kot tudi nacionalni ravni. Na mednarodni ravni je Slovenija na primer zavezana k zelo podrobnemu poročanju OECD-ju, vendar poroča le o prejemnikih, medtem ko je poročanje o kadru zaradi nekakovostnih in nepopolnih podatkov opustila. Poročanje mednarodnim institucijam Sloveniji zagotavlja vključenost v različne publikacije s primerjalnimi analizami, ki so lahko pomembna podlaga pri določanju ciljev dolgotrajne oskrbe in pripravi sistemskih rešitev glede financiranja in organizacije tega področja, zato je izboljšanje statistik tudi za področje kadra logičen in nujen korak. Na nacionalni ravni pa potrebujemo urejene in pregledne podatke o kadru tako zaradi priprave zakona za dolgotrajno oskrbo in možnih projekcij v tem okviru kot tudi na splošno zaradi pomembnosti poznavanja stanja na tem področju, saj vhodni podatki o stanju pripomorejo k usmerjanju razvoja dolgotrajne oskrbe v prihodnje.

Na podlagi zbranih podatkov in ocen lahko ugotovimo, da je ob koncu leta 2015 dolgotrajno oskrbo v okviru formalnega sektorja izvajalo 11.514 oseb. Na eno osebo, ki izvaja dolgotrajno oskrbo v Sloveniji, pride 5,3 osebe, ki prejema dolgotrajno oskrbo, kar kaže na to, da je obremenitev kadra v Sloveniji kar visoka (povprečje 14. OECD držav je namreč 3,7). Ocenjujemo, da približno 70 % kadra dolgotrajno oskrbo izvaja v institucijah, 30 % pa na domu uporabnika oziroma v skupnostnih oblikah oskrbe. V strukturi kadra glede na poklicne profile najvišji delež zavzemajo bolničarji negovalci; bilo jih je 2.578 oziroma 22,4 % vsega kadra. Sledijo zdravstveni tehniki oziroma srednje medicinske sestre, ki jih je bilo 2.036 oziroma 17,7 % vsega kadra. Na podlagi poskusa diferenciacije poklicnih profilov v dolgotrajni oskrbi na kader za socialno oskrbo in kader za zdravstveno oskrbo, lahko ugotovimo, da je v strukturi kadra v dolgotrajni oskrbi nekoliko več zdravstvenega kadra 58,7 %. Velika večina kadra, ki izvaja dolgotrajno oskrbo, je ženskega spola, in sicer kar 88,1 %. Največ oseb za izvajanje dolgotrajne oskrbe je bilo zaposlenih v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih, in sicer kar slaba polovica vseh.

Pričujoča analiza kadrov dolgotrajni oskrbi predstavlja prvi korak in dobro izhodišče v nadaljnjem procesu vzpostavitve pogojev za sistematično spremljanje področja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Z analizo smo prišli do podatkov, s katerimi smo lahko v tem okviru zadovoljni, dajejo nam osnovo za okvirno mednarodno primerjavo in dobra izhodišča in usmeritve za načrtovanje razvoja dolgotrajne oskrbe (vključno s pripravo zakona) v prihodnje. Kljub temu pa na tem področju ostaja vrsta izzivov, s katerimi se bomo morali soočiti, če želimo na primer ponovno poročati OECD-ju, kar nam bo omogočalo natančnejšo primerjavo z ostalimi državami, članicami te povezave, ali pa, če želimo pri načrtovanju nadaljnjega razvoja dolgotrajne oskrbe upoštevati bolj natančne podatke o kadru, tudi na primer v okviru neformalne oskrbe. Podatke o kadru bo torej treba v prihodnje še izboljšati, med seboj še bolj uskladiti evidence različnih virov, še enkrat pregledati nabor delovnih mest v javnem sektorju ter nenazadnje v zajem vključiti tudi podatke o neformalnem kadru v dolgotrajni oskrbi.

Deli

Dolgotrajna oskrba - uporaba mednarodne definicije v Sloveniji

Izšel je Delovni zvezek (UMAR) z naslovom Dolgotrajna oskrba – uporaba mednarodne definicije v Sloveniji, ki je rezultat dela medresorske delovne skupine za statistično spremljanje dolgotrajne oskrbe.

Delovno skupino skupaj s Statističnim uradom RS vodi Inštitut RS za socialno varstvo, v skupini pa aktivno sodelujejo tudi:
- Urad za makroekonomske analize in razvoj,
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
- Ministrstvo za zdravje,
- Nacionalni inštitut za javno zdravje,
- Inštitut za ekonomska raziskovanja,
- Skupnost socialnih zavodov Slovenije,
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Za sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe je nujno usklajeno in sistematično zbiranje podatkov o izdatkih in prejemnikih dolgotrajne oskrbe v skladu z mednarodno standardizirano metodologijo (OECD, WHO, Eurostat). V Delovnem zvezku so predstavljena izhodišča za ustanovitev in delovanje omenjene delovne skupine ter tudi ključni rezultati spremljanja ureditve dolgotrajne oskrbe v Sloveniji po mednarodni definiciji. Poseben poudarek je namenjen analizi izdatkov in analizi prejemnikov dolgotrajne oskrbe.

 

 do1  

 

Delovni zvezek št. 2/2014, let. XXIII je dostopen v pdf obliki tukaj, v obliki elektronske knjige pa tukaj

Deli

65plus logo spletka

 

bazaotroci

 
bazaotroci

 
bazaotroci

 
bazaotroci