Socialni položaj v Sloveniji 2018–2019

Na IRSSV smo pripravili že šesto poročilo o socialnem položaju v Sloveniji.

Poleg rednih vsebin so v tokratno poročilo so vključeni tudi pogledi relevantnih nevladnih in humanitarnih organizacij na izvajanje Operativnega programa za odpravljanje materialne prikrajšanosti najbolj ogroženih v obliki paketov hrane in spremljevalnih ukrepov. Program upravlja MDDSZ, izvaja ga preko partnerskih organizacij Rdečega Križa Slovenije – Zveza združenj in Slovenske Karitas.

Iz večine organizacij, ki so odgovorile na vprašalnik, poročajo o upadu ali nespremenjenem številu prejemnikov materialne pomoči in o manjšem številu stisk, vendar pa so te globlje in bolj kompleksne, ter zahtevajo pomoč v večjem obsegu. Tudi zaradi tega imajo pomembno vlogo za socialno vključenost spremljevalni ukrepi v obliki storitev kontinuirane pomoči (psihosocialna pomoč, informiranje, delavnice itn.). Vendar pa izvajanje ukrepov nemalokrat presega kadrovske in strokovne zmožnosti humanitarnih organizacij, katerih delo dostikrat temelji na prostovoljcih.

***

Tokratno fokusno poglavje je bilo namenjeno analizi socialnega položaja starejših. Ti so v povprečju najbolj med vsemi starostnimi skupinami izpostavljeni tveganju revščine, materialne prikrajšanosti in socialne izključenosti. Stopnja tveganja revščine je še posebej visoka pri starejših ženskah, starejših, ki živijo sami, ki živijo v najemniških stanovanjih in imajo najnižjo doseženo stopnjo izobrazbe. Še najmanj so starejši depriviligirani pri kazalnikih stanovanjskih pogojev in stanovanjskih stroškov.

Podatki kažejo, da je to najverjetneje povezano z v povprečju nižjim razpoložljivim dohodkom, z visokim deležem prejemnikov pokojnine v višini pod pragom tveganja revščine, ter z najnižjim vplivom socialnih transferjev na zmanjševanje stopnje tveganja revščine pri starejših od 65 let. Tudi iz anketiranih nevladnih in humanitarnih organizacij poročajo, da starejši od 65 let z nizkimi pokojninami pogosto obračajo po pomoč. Obenem opozarjajo na nizko informiranost starejših o razpoložljivih ukrepih in oblikah pomoči ter načinih dostopanja do njih.

Zagotavljanje dolgotrajne oskrbe v Sloveniji je izrazito fragmentirano, med storitvami zdravstvene in socialne oskrbe obstaja nepovezanost, opazen je velik razkorak med oskrbo na domu in oskrbo v instituciji glede na krajevno, cenovno in časovno dostopnost. Prevladuje institucionalno varstvo, ki večinoma temelji na t. i. medicinskem pristopu. Sedanja ureditev deluje pretežno kurativno; ni dovolj poudarka na rehabilitaciji in preventivi, prav tako ni dovolj razširjena uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij. Značilnosti trenutne organiziranosti dolgotrajne oskrbe naj bi premostili s sprejemom krovnega zakona s področja dolgotrajne oskrbe, ki ga v Sloveniji še vedno nimamo.

S ciljem preizkusiti ključna orodja, metode, postopke in storitve potekajo pilotni projekti v treh različnih okoljih (2018-2020). Evalvacija njihovega izvajanja, ki jo izvajamo na IRSSV skupaj s Fakulteto za družbene vede in Inštitutom za ekonomska raziskovanja, bo podala končno oceno testiranih rešitev ter na podlagi izkušenj v pilotnih projektih predlagala rešitve za sistemsko ureditev.

Slika: Prikaz podatkov nekaterih kazalnikov socialnega položaja starejših