Torek, 11. Avgust 2020
Fast Font
- Inštitut
- Socialne zadeve
- Spremljanje zakonodaje in strateških dokumentov
- Dolgotrajna oskrba in varstvo starejših
- Pomoč na domu, socialna oskrba na domu
- Oskrbovana stanovanja
- Statistično spremljanje podatkov s področja položaja starejših in dolgotrajne oskrbe
- Predpilot dolgotrajne oskrbe
- Evalvacija pilotnih projektov s področja dolgotrajne oskrbe
- Evalvacija projekta Preoblikovanje obstoječih mrež ...
- Ostale pomembne teme s področja položaja starejših in dolgotrajne oskrbe
- Socialno-varstveni programi
- Delovanje CSD
- Socialna aktivacija
- Deinstitucionalizacija
- Socialni položaj
- Otroci in družine
- Invalidsko varstvo
- Raziskovalna poročila
Nahajate se na: Izobraževanje | Srednješolsko izobraževanje | Štipendije | Delež dijakov, ki imajo štipendijo
-
Demografija
- Prebivalstvo
- Struktura družin
- Struktura gospodinjstev
- Rodnost
- Smrtnost
- Splavnost
-
Socioekonomska varnost
- Distribucija dohodka gospodinjstev z otroki
- Dohodkovni viri gospodinjstev z otroki
- Lestvica družinskega izobilja (FAS)
- Neenakost porazdelitve dohodka
-
Prejemniki transferjev za otroke
- Število otrok, za katere starši prejemajo dodatek za nego otroka (v povprečju mesečno)
- Število staršev, ki uveljavljajo pravico iz naslova krajšega delovnega časa (v povprečju mesečno)
- Število prejemnikov dodatka za veliko družino
- Število prejemnikov očetovskega nadomestila
- Število otrok, prejemnikov otroškega dodatka (v povprečju mesečno)
- Število prejemnikov starševskega dodatka (v povprečju mesečno)
- Število prejemnikov starševskega nadomestila (v povprečju mesečno)
- Absolutna revščina
-
Relativna revščina
- Stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva
- Stopnja tveganja revščine gospodinjstev z vzdrževanimi otroki, glede na starostno strukturo otrok
- Stopnja tveganja revščine gospodinjstev z otroki pred socialnimi transferji, glede na starostno strukturo otrok
- Stopnja tveganja revščine otrok
- Razpršenost okrog praga tveganja revščine otrok glede na starostno strukturo otrok
- Relativna vrzel tveganja revščine glede na starostno strukturo otrok
- Subjektivno doživljanje revščine
- Izobraževanje
- Zdravje
-
Stanovanje in okolje
-
Primernost stanovanja
- Delež gospodinjstev, ki živijo v neprimernih stanovanjskih razmerah, glede na tip gospodinjstva in vrsto neprimernih stanovanjskih razmer
- Delež enostarševskih gospodinjstev z neprimernimi stanovanjskimi razmerami
- Delež gospodinjstev z otroki do 18 let z neprimernimi stanovanjskimi razmerami
- Delež gospodinjstev z otroki do 18 let, ki živijo v prenaseljenih stanovanjih
- Stanovanjske razmere
- Stanovanjski status
- Okolje
-
Primernost stanovanja
- Plačano delo otrok
-
Prosti čas in participacija
-
Aktivnosti otrok v prostem času
- Delež otrok, ki med tednom (od ponedeljka do petka) gledajo TV 4 ure ali več na dan, glede na starost in spol
- Delež otrok, ki med tednom (od ponedeljka do petka) preživijo več kot 3 ure na dan pred računalnikom zaradi igranja igric, glede na starost in spol
- Delež otrok, ki med tednom (od ponedeljka do petka) preživijo več kot 3 ure na dan pred računalnikom zaradi klepetanja, interneta, e-pošte, domače naloge, itd., glede na starost in spol
-
Druženje
- Delež otrok, ki imajo 3 ali več zares dobrih prijateljev istega spola, glede na starost in spol
- Delež otrok, ki komunicirajo s prijatelji prek telefona oziroma interneta vsak dan, glede na starost in spol
- Delež otrok, ki preživljajo 4 ali več večerov na teden skupaj s prijatelji, glede na starost in spol
- Delež otrok, ki se s starši lahko pogovarjajo o stvareh, ki jih resnično zanimajo
- Delež otrok, ki se z mamo lahko pogovarjajo o stvareh
- Delež otrok, ki se z očetom lahko pogovarjajo o stvareh
- Participacija doma in v šoli
-
Subjektivna ocena vpliva na vsakdanje življenje
- Povprečna ocena zadovoljstva otrok, v starosti 12–14 let, s količino informacij, glede na okolje
- Povprečna ocena zadovoljstva otrok, v starosti 12–14 let, o spoštovanju otrokovih, mnenj glede na okolje
- Povprečna ocena zadovoljstva otrok, v starosti 12–14 let, o možnostih vplivanja na odločitve, glede na okolje
-
Aktivnosti otrok v prostem času
- Otroci, pripadniki romske skupnosti
-
Otroci, prikrajšani za normalno družinsko življenje
- Skrbništvo
- Posvojitve
- Preživnine
-
Rejništvo
- Število otrok v rejništvu, starih do 18 let
- Povprečno trajanje rejništva (v letih)
- Število primerov rejništva glede na razloge
- Število zaključenih rejništev glede na razloge
- Število oseb, ki izvajajo rejniško dejavnost, glede na spol
- Povprečno število nameščenih otrok v rejniško družino
- Število oseb, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic
- Število oseb, ki imajo dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, glede na to ali imajo nameščene otroke ali ne
-
Otroci s posebnimi potrebami
- Zavodi in domovi za otroke s posebnimi potrebami
-
Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami
- Število otrok s posebnimi potrebami, vključenih v vrtce glede na oddelek v vrtcu
- Število učencev s posebnimi potrebami, vključenih v redne oddelke vzgoje in izobraževanja, glede na vrsto motnje
- Število učencev s posebnimi potrebami, vključenih v prilagojene programe vzgoje in izobraževanja, glede na vrsto motnje
- Število učencev s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo po OŠ programih s prilagojenim izvajanjem, z dodatno strokovno pomočjo
- Število otrok z zmernimi, težjimi in najtežjimi motnjami v razvoju, ki se izobražujejo
- Število otrok, ki so napoteni v osnovno šolo s prilagojenim programom
- Število dijakov s posebnimi potrebami, vključenih v izobraževanje
- Denarna sredstva za nego in varstvo otroka
- Subjektivno doživljanje ovir v socialnih sredinah
- Otroci brez spremstva
-
Otroci, ki doživljajo nasilje
- Nujne namestitve
-
Ukrepi zoper storilce
- Število izdanih pravnomočnih obsodb za kazniva dejanja nad otroki in mladimi
- Število odvzemov mladoletnih oseb
- Število podanih kazenskih ovadb tožilstvu za kazniva dejanja nad otroki (0−17 let)
- Število podanih kazenskih ovadb tožilstvu za kazniva dejanja, v katerih so bile osumljene mladoletne osebe (14−17 let)
- Število podanih obtožnih predlogov zoper storilce kaznivih dejanj na škodo otrok
- Kazniva dejanja, pri katerih je vsaj ena od žrtev otrok ali mladoletna oseba
- Vrste poškodb pri otrocih, žrtvah kaznivih dejanj
- Starostna struktura otrok in mladoletnikov, žrtev kaznivih dejanj
- Družinsko nasilje
-
Otroci, žrtve kaznivih dejanj po posameznih poglavjih Kazenskega zakonika
- Število otrok in mladoletnih oseb, žrtve kaznivih dejanj po posameznih poglavjih Kazenskega zakonika
- Število žrtev v primerih spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, glede na starostno strukturo
- Število žrtev v primerih zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, glede na starostno strukturo
- Otroci, žrtve kaznivih dejanj v šoli oziroma v neposredni okolici šole
- Subjektivno doživljanje nasilja
-
Odklonsko vedenje
- Medvrstniško nasilje
- Mladoletne osebe, osumljene sodelovanja v kaznivih dejanjih
- Obravnavana kazniva dejanja, pri katerih je bila osumljena vsaj ena mladoletna oseba
- Ukrepi centrov za socialno delo v primerih mladoletniškega prestopništva
-
Ukrepi države/tožilstva in sodišč v primerih mladoletniškega prestopništva
- Število obsojenih mladoletnih oseb, katerim je bil izrečen vzgojni ukrep ali kazen
- Število obtoženih mladoletnih oseb, proti katerim je bil kazenski postopek pred senatom pravnomočno končan
- Število ovadenih mladoletnih oseb, proti katerim je bil kazenski postopek pri državnem tožilstvu končan
- Število in vrsta izrečenih vzgojno-pedagoških ukrepov
- Število in vrsta izrečenih drugih ukrepov
- Podatki za mednarodne primerjave
Delež dijakov, ki imajo štipendijo
| Leto | Vrednost |
| 2000 | 36,5 |
| 2001 | 37,3 |
| 2002 | 37,7 |
| 2003 | 38,1 |
| 2004 | 36,6 |
| 2005 | 35,3 |
| 2006 | 33,8 |
| 2007 | 32,0 |
| 2008 | 34,4 |
| 2009 | 40,0 |
| 2010 | 42,0 |
| 2011 | 48,8 |
| 2012 | 20,0 |
| 2013 | 19,0 |
| 2014 | 45,6 |
| - | |
| Vzorec: populacija | |
| Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije (SURS) | |
| Opomba h kazalniku: V izračun so zajete vse vrste štipendij. | |
| Opis kazalnika: S 1. 1. 2012 je začela veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki je prinesel številne spremembe, ki so med drugim vplivale tudi na upravičenost do državnih štipendij. Poglavitna sprememba se nanaša na drugačen način upoštevanja dohodka, saj se v dohodek družine všteva več dohodkov kot prej (uveden je bil tudi vrstni red uveljavljanja pravic z otroškim dodatkom na prvem mestu, denarno socialno pomočjo na drugem, varstvenem dodatku na tretjem in državno štipendijo na četrtem mestu; nato sledijo različne subvencije) kot tudi premoženje družine. Z uvedbo ZUPJS so bili do državne štipendije upravičeni le polnoletni dijaki. Od 1. 1. 2014 (popravki ZUPJS) pa imajo mladoletni dijaki ponovno pravico do uveljavljanja državne štipendije. | |
Izvoz podatkov v Excel