Sreda, 13. November 2019

Fast Font

Otroci, prikrajšani za normalno družinsko življenje

Otroci, prikrajšani za normalno družinsko življenje, so otroci, ki zaradi težav v odraščanju ali zaradi neugodnih pogojev ne morejo živeti pri starših. Gre za otroke, katerih starši so umrli, so neznani (najdenčki), so jih zapustili ali ne skrbijo zanje. V to kategorijo otrok sodijo tudi otroci, katerih staršem je sodišče z odločbo odvzelo starševske pravice, oziroma otroci, katerih starši zanemarjajo starševske pravice ali jih ne morejo izpolnjevati (so na prestajanju kazni, daljšem zdravljenju, kronično bolni itd.), ter otroci, katerih starši imajo neurejene medsebojne odnose (nasilje v družini, prepiri, grobosti) ali katerih starši so vdani pojavom, ki so v nasprotju s splošno veljavnimi družbenimi normami oziroma te norme kršijo.

Poročila s to tematiko si lahko preberete tukaj.

Novice

Evalvacija projekta »Zagovornik – glas otroka«

Zagovorništvo otrok pri nas poteka v okviru projekta »Zagovornik – glas otroka« in se pod okriljem Varuha RS za človekove pravice izvaja že deseto leto. Projekt predstavlja enega izmed načinov pomoči in opore, namenjene otrokom, da se v postopkih, ki jih zadevajo, okrepi njihov položaj. Zagotavlja uresničevanje njihove pravice, da za pomoč zaprosijo zaupno osebo po svoji izbiri, ki naj bi jim pomagala izraziti mnenje. Ker pa zagovorništvo ni sistemsko urejeno, kar lahko vpliva na uspešnost in učinkovitost izvajanja procesov zagovorništva, se v nalogi Evalvacija projekta »Zagovornik – glas otroka« lotimo ugotavljanja povezave med pomenom pravno-formalne ureditve zagovorništva in doseganja ciljev ter namenov zagovorništva.

Rezultate evalvacije, ki je potekala v dveh fazah (naročnik prve je bil Varuh RS za človekove pravice, druge pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) združeno predstavljamo v poročilu. V prvi fazi smo na podlagi izvedbe spletne ankete opravili pregled pomembnih vidikov projekta, z namenom ugotavljanja uspešnosti le-tega. Upoštevali smo odgovore zagovornikov, sodišč in centrov za socialno delo. V drugi fazi pa smo s pomočjo dodatnih analiz, kamor smo vključili še starše, supervizorje in predstavnike skupine za izvedbo pilotnega projekta skušali najti odgovore na vprašanja, ki so v prvi fazi ostala odprta, kot tudi poglobiti ugotovitve prve faze. Ugotovitve kažejo, da je sistemska ureditev zagovorništva otrok nujna, tako za zagotavljanje uresničevanja potreb otrok v primerih, ko je to potrebno, kot tudi zagovornikov. Odsotnost sistemske ureditve zagovorništva obenem ključno vpliva na odnos pomembnih drugih, ki vstopajo v procese zagovorništva, do tega področja in s tem na doseganje ciljev in namenov zagovorništva.

Deli

Otroško delo

V letu 2016 smo pričeli z raziskovanjem pojava otroškega dela pri nas. Pri tem nas je posebej zanimal obseg otroškega dela, prepoznavanje ranljivih skupin otrok, ugotavljanje področij in pogojev dela otrok ter posledice in vzroki za obstoj tovrstnih praks. V poročilu, ki smo ga zaključili v letošnjem letu, predstavljamo podatke, ki smo jih na podlagi zaprosil pridobili od osnovnih in srednjih šol, državnih tožilstev, NVO in CSD. Analizo zbranih podatkov, prikazanih skozi sociološko perspektivo, si lahko preberete tukaj.

 

Deli

Pripravljene strokovne smernice za delo na področju posvojitev

Objavljamo v letu 2018 pripravljeno poročilo: »Smernice na področju posvojitev«. Namen in cilj naloge je bil priprava strokovnih smernic za delo na področju posvojitev, ki smo jih skušali oblikovati kot strokovni priročnik za bolj enotno delo strokovnih delavcev tako na centrih za socialno delo kot tudi širše.

Tekom priprave naloge smo se soočili s številnimi izzivi in problemi, ki se pojavljajo v praksi dela na področju posvojitev v Sloveniji, zato smo v poročilo vključili tudi priporočila za izboljšanje prakse na tem področju.

Identificirali smo, da je za izboljšanje prakse na področju posvojitev ključno dosledno izvajanje konceptov socialnega dela in redno izpopolnjevanje strokovnih delavk, ki to delo opravljajo. Treba je zagotoviti enotno strokovno prakso skupinskih priprav na posvojitev in izvajanje psihosocialne podpore vsem udeleženim v postopku posvojitve na enem centru ali vsaj na regijskih CSD, saj bi implementacija takšne rešitve pomenila strokoven napredek - poenotenje strokovnega pristopa, timsko obravnavo, podporo tako potencialnim posvojiteljem kot biološkim staršem, ki se odločijo za posvojitev ter seveda otrokom. Večji poudarek bi bilo treba med drugim nameniti tudi delu z družino po posvojitvi (npr. nudenje pomoči posvojiteljski družini, nudenje pomoči posvojenim otrokom v obdobju odraščanja ipd.).

Prisilne poroke romskih deklic

IRSSV je v letu 2014 opravil raziskavo o prisilnih porokah romskih deklic (dostopno tu). Namen naloge je bil ugotoviti razsežnost tovrstnih poročnih praks pri nas ter identificirati vzroke in posledice le-teh za žrtve.

Skozi celoten proces nastajanja naloge so nam bili v veliko pomoč člani delovne skupine, ki smo jo ustanovili v ta namen (Nevenka Brumen – CSD Ljubljana-Bežigrad; Natalija Djoković – MOZAIK-društvo otrok; Leopold Jevšek – CSD Novo mesto; Violeta Košenina – CSD Maribor; Katjuša Popović – Društvo ključ-center za boj proti trgovini z ljudmi; Janja Rošer – Svet Romske skupnosti; Katja Zabukovec Kerin – Društvo za nenasilno komunikacijo; Sandra Zemljak – CSD Murska Sobota), za kar se jim iskreno in najlepše zahvaljujemo.


V okviru analize smo med drugim prišli do naslednjih ključnih ugotovitev:

  • Obseg otroški in prisilnih porok pri nas je vse prej kot zanemarljiv, pri čemer podatki nevladnih organizacij izkazujejo nekoliko višje ocene pogostosti tega pojava v primerjavi s podatki centrov za socialno delo.
  • Motivi za prisilne poroke izhajajo iz patriarhalne družbene ureditve in se institucionalizirajo skozi družbene in kulturne norme.
  • Posledice otroških in prisilnih porok so vidne v predčasni prekinitvi šolanja, zgodnji nosečnosti in ostajanju žensk v zasebni sferi.

V zaključnem delu poročila navajamo rešitve in predloge, na kakšen način nasloviti škodljive prakse poročanja.

slika

Število otroških in prisilnih porok po statističnih regijah (podatki CSD)

Deli

Strokovni posvet – Pozitivni premiki na področju rejništva

Rejništvo

 

CSD Murska Sobota je dne 12. 12. 2013 skupaj z Društvom rejnikov Slovenije organiziral Strokovni posvet – Pozitivni premiki na področju na rejništva. Na posvetu smo predstavili rezultate dveh naših raziskav na temo ureditve rejniške dejavnosti v Sloveniji in življenjskih potekov oseb z izkušnjo bivanja v rejništvu.


Več na povezavi http://www.csd-ms.si/.

 

Deli

Indeks blaginje otrok

 

RIBO logo za irssv page

 

65plus logo spletka

 

LogoDO

 

bazaotroci

 
bazaotroci

 
bazaotroci

 
bazaotroci