Fast Font
Projekt CrossCare
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, v obdobju od 1.10.2017 do 31.3.2019, kot eden izmed projektnih partnerjev sodeluje pri projektu CrossCare, programa Interreg V-A Italia-Slovenija 2014-2020. Vodilni partner projekta je Cooperativa Itaca società cooperativa sociale onlus iz kraja Pordenone (Italija). V vlogi partnerjev na projektu sodelujejo še Azienda Pubblica di Servizi alla Persona ITIS (Italija), Residenza per anziani »G. Francescon« Portogruaro (Italija), DEOS, celostna oskrba starostnikov (Slovenija) ter Obalni dom upokojencev Koper (Slovenija). Pri projektu sodeluje še osem pridruženih partnerjev, med katerimi sta tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ter Ministrstvo za zdravje RS. Vrednost projekta v celoti je 1.196.360,25 EUR, pri čemer Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) sofinancira 1.016.906,22 EUR.
Projekt CrossCare se spopada s skupnimi izzivi programskega območja, povezanimi s staranjem prebivalstva in z njegovimi gospodarskimi in družbenimi posledicami ter neravnovesjem storitev povezanih s socialno vključenostjo in s sistemi socialne varnosti. Splošni cilj projekta je okrepiti zmogljivosti institucionalnega sodelovanja javnih organov in ključnih akterjev socialno-zdravstvenih služb za oskrbo starejših, tako javnih kot zasebnih ter oblikovati skupne rešitve za izzive staranja prebivalstva. Cilj projekta bo dosežen preko podpisa čezmejnega sporazuma, ki ga bodo podpisali pristojni javni organi in ki bo razvil skupen model za celostno in posamezniku prilagojeno obravnavo starejših. Glavni neposredni učinki projekta so: čezmejni sporazum, skupni čezmejni model celostne in posamezniku prilagojene obravnave starejših ter izobraževanja za skupno usposabljanje socialnih in zdravstvenih delavcev. Subjekti, ki bodo imeli od projekta korist so nacionalni, deželni in lokalni javni organi, socialno-zdravstveni delavci in še posebej starejše prebivalstvo, ki bo tako pridobilo prilagojeno oskrbo. Slednje bo privedlo do izboljšanja blaginje, kakovosti življenja in socialne vključenosti starejših. Čezmejni pristop bo prek krepitve odnosov med javnimi organi socialno-zdravstvenih področij in izmenjave dobrih praks med ključnimi akterji, omogočal usklajevanje politik in povečanje znanja potrebnega za skupno učinkovito načrtovanje in izvajanje celostnega modela. Predviden je inovativen pristop k celostni in posamezniku prilagojeni obravnavi starejših in njihovih družin, pri čemer bodo v ospredje postavljene potrebe posameznika, s tem pa bodo preseženi trenutni sistemi, ki predvidevajo le nudenje standardiziranih storitev.
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo je skupaj z drugimi partnerji na projektu zadolžen za pripravo vsebin protokola, teoretično opredelitev modela in evalvacijo slednjega na podlagi testiranja, sodeloval pa bo tudi pri diseminacijskih aktivnostih.
Več informacij o projektu na strani vodilnega partnerja.
Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (European Regional Development Fund) preko programa Interreg V-A Italia-Slovenija 2014-2020.
__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Projekt CO.N.S.E.N.SO
V obdobju od 16. 12. 2015 do 15. 12. 2018 Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV) v vlogi projektnega partnerja sodeluje pri evropskem projektu CO.N.S.E.N.SO ("COmmunity Nurse Supporting Elderly iN a changing SOciety"), programa Interreg Alpine Space. Vodilni partner v projektu je Regione Piemonte Direzione Sanità (Italija), kot projektni partnerji pa (poleg IRSSV) sodelujejo še Azienda Sanitaria Locale Torino 1 (Italija), Regione Liguria (Italija), Accademia Nazionale di Medicina (Italija), Département du Var (Francija), Association pour le Développement des Entreprises et des Compétences (Francija), Univerza na Primorskem (Slovenija), Amt der Kärntner Landesregierung (Avstrija) in European Center of Entrepreneurship Competence & Excellence (Avstrija). V projektu sodeluje tudi sedem pridruženih partnerjev, med katerimi je tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije. Vrednost projekta v celoti je 2.052.400 EUR, pri čemer Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) sofinancira 1.744.540 EUR.
Ker staranje evropskega prebivalstva predstavlja nove izzive tako na socialnem področju kot tudi v zdravstvu, projekt skuša z upoštevanjem slednjega, oblikovati celovit model oskrbe, ki v središče postavi starejše prebivalce (zlasti tiste, ki živijo v težko dostopnih predelih alpskega prostora) in povezati področji zdravstvene in socialne oskrbe. Model je oblikovan za spoprijemanje z izzivi, ki jih prinašajo novi demografski trendi in gradi na ključni vlogi patronažne medicinske sestre, ki na podlagi ocene posameznikovih potreb zagotovi in organizira ustrezno zdravstveno in socialno oskrbo. Model se bo izvajal na transnacionalni ravni v izbranih predelih alpskega prostora Italije, Avstrije, Francije in Slovenije ter tako dal medsebojno primerljive učinke, na podlagi katerih bo po izteku projekta mogoče opisan model uporabiti tudi v drugih geografskih območjih.
IRSSV je zadolžen za merjenje učinkov modela na oskrbo starejših prebivalcev alpskega območja, na boljšo dostopnost do storitev oskrbe za starejše prebivalce, kar naj bi slednjim omogočilo, da lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju ter izboljšalo njihovo zdravje in splošno kakovost življenja.
Več na uradni spletni strani projekta.
Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (European Regional Development Fund) preko programa Interreg Alpine Space.
__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Projekt AHA.SI
V času od 1. marca 2013 do 28. februarja 2016 se izvaja projekt AHA.SI – Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, kot partnerji pa smo vključeni Inštitut za ekonomska raziskovanja, Inštitut Emonicum, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, EuroHealthNet in Inštitut RS za socialno varstvo.
Slovenija sodi med države, kjer beležimo dolgo pričakovano življenjsko dobo, žal pa temu ne sledijo v enaki meri tudi pričakovana leta zdravega življenja. S hitro starajočim se prebivalstvom so povezani številni družbeni in politični izzivi, zato je ohranjanje aktivne in zdrave populacije do starosti in v starosti izjemnega pomena za sodobno družbo. Pri tem predstavlja izgradnja celovite socialne politike tako doma kot v okviru Evropske Unije predpogoj za gospodarsko uspešnost družbe in blaginjo njenih prebivalcev.
Kot odziv na omenjeno problematiko Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS pripravlja celovito strategijo za aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (»Strategija«). Njen namen je prispevati k naložbam v zdravje in blagostanje ljudi ter k povečanju let zdravega in neodvisnega življenja, s tem pa tudi starejšim omogočiti daljše udejanjanje svojega potenciala za delo.
Projekt AHA.SI je priprava podlag za vključitev v »Strategijo« na treh vsebinskih področjih (IRSSV je aktivno vključen v tretje vsebinsko področje), in sicer
1. Podaljšano zaposlovanje in odloženo upokojevanje (vodi IER);
2. Aktivno in zdravo staranje za aktivno in zdravo starost (vodi Emonicum);
3. Podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju ter dolgotrajna oskrba in nega (vodi SSZS).
Dolgoročen cilj projekta je vsem prebivalcem Slovenije z različnimi ukrepi omogočiti bolj aktivno in zdravo starost, kar bo uresničeno tudi skozi boljše povezovanje zdravstvenega in socialnega sistema ter lokalnih skupnosti.
Gradiva, pripravljena v projektu, so dostopna na: http://www.staranje.si/aha-si/izdelki-projekta-project-outputs.
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.
__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami
Leto 2012 je bilo Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (EL 2012). Ključno vlogo pri obeleževanju tega leta je imelo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Več na http://www.mddsz.gov.si/si/teme_projekti/el2012/. Na Inštitutu RS za socialno varstvo smo v tem letu po naročilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spremljali in ocenili izvajanje EL 2012 (poročilo).
__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Drugi projekti
Sodelovali smo v raziskovalnem delu mednarodnega projekta Housingand Home-care for the Elderly and vulnerable people and Local Partnership Strategies in Central European Cities (HELPS), ki se ukvarja z bivanjem starejših. Slovenski partner v projektu je Zveza društev upokojencev Slovenije, pridruženi partner pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Več o projektu na http://www.helps-project.eu/.
2.052.400 EUR / ERDF grant: 1.744.540 EUR.
Novice
Začetno posvetovanje v Domžalah
Na Inštitutu RS za socialno varstvo v letu 2019 izvajamo projekt Analiza potreb starejših občanov po storitvah dolgotrajne oskrbe v občini Domžale. Naročnik projekta je Občina Domžale, cilj projekta pa je pripraviti predloge za spodbujanje skupnostne dolgotrajne oskrbe v Domžalah.
22. marca 2019 smo v sodelovanju z naročnikom in Domom upokojencev Domžale organizirali začetno posvetovanje, kjer smo z poznavalci področja intenzivno razpravljali o trenutnem stanju na področju dolgotrajne oskrbe v občini. To je eden izmed ključnih momentov ocenjevanja potreb v dolgotrajni oskrbi, je temelj nadaljnjih aktivnosti ocenjevanja ter predstavlja bogat vir lokalnih informacij in usmeritev.
Na posvetovanju smo sodelavci projekta najprej predstavili splošne mednarodne in nacionalne trende na področju dolgotrajne oskrbe ter profilirali občino Domžale tako v širšem družbenem kontekstu kot tudi z vidika storitev in služb dolgotrajne oskrbe. V drugem, interaktivnem delu posvetovanja pa so udeleženci razpravjali o obsegu in dostopnosti storitev v občini ter oblikovali predloge za boljše rešitve dolgotrajne oskrbe v Domžalah.
Izvajanje storitev v varstveno delovnih centrih in centrih za usposabljanje, delo in varstvo v letu 2016
Objavljamo drugo analizo izvajanja storitev v varstveno delovnih centrih (VDC) in centrih oz. zavodih za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), ki se nanaša na leto 2016. Prvo poročilo, objavljeno v lanskem letu, se je nanašalo na stanje v letu 2015.
Namen vsakoletne analize na tem področju je zbrati podatke o storitvah vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji ter institucionalno varstvo (24 ur in 16 ur) za odrasle v VDC in CUDV ter na tej podlagi pripraviti analizo stanja ter primerjavo med leti. Dolgoročni cilj tovrstnega monitoringa je, da na podlagi agregiranih letnih poročil pripravimo izhodišča za sistematično spremljanje izvajanja storitev v VDC in CUDV v prihodnje, širše pa bo treba vzpostaviti poenoten in informatiziran način zbiranja in spremljanja podatkov o storitvah za celotno populacijo oseb, ki imajo status invalida po ZDVDTP.
Izvedena analiza stanja na področju izvajanja storitev za odrasle v VDC in CUDV na nacionalni ravni predstavlja pomemben vir informacij za strokovno javnost, raziskovalce in pripravljavce politike na tem področju, obenem pa z njo zadovoljujemo tudi vedno večje potrebe na nacionalni in mednarodni ravni po raznorodnih in vedno bolj podrobnih statistikah na področju dolgotrajne oskrbe.
Podrobnosti preberite v poročilu.
Spremljanje izvajanja storitev v VDC in CUDV
V letu 2016 smo na Inštitutu RS za socialno varstvo po naročilu Direktorata za socialne zadeve pri MDDSZ pripravili analizo izvajanja storitev v varstveno delovnih centrih (VDC) in centrih oz. zavodih za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV). Poročilo se nanaša zlasti na izvajanje storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji ter različnih oblik institucionalnega varstva (24 ur in 16 ur). Namen naloge je bil zbrati podatke na področju omenjenih storitev za odrasle v VDC in CUDV ter na tej podlagi pripraviti analizo stanja za leto 2015. Dolgoročno gledano je bil namen naloge tudi, da na podlagi omenjene analize stanja pripravimo izhodišča za sistematično spremljanje izvajanja storitev v VDC in CUDV v prihodnje. Obravnavamo odraslo populacijo z različnimi motnjami in hendikepi (v pretežni meri so to osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki imajo status po ZDVDTP), ki se vključujejo v storitve VDC in CUDV, ali pa v druge oblike varstva. Podatki o teh osebah se zbirajo po posameznih storitvah, torej parcialno in nepoenoteno. Dolgoročni cilj bi zato vsekakor bil vzpostavitev poenotenega zbiranja, torej informatizacija spremljanja vseh storitev za to populacijo. Izvedena analiza stanja na področju izvajanja storitev za odrasle v VDC in CUDV na nacionalni ravni predstavlja pomemben vir informacij za strokovno javnost, raziskovalce in pripravljalce politike na tem področju, obenem pa z njo zadovoljujemo vedno večje potrebe na nacionalni in mednarodni ravni po raznorodnih in vedno bolj podrobnih statistikah na področju dolgotrajne oskrbe.
V letu 2015 je bilo v VDC/CUDV 3.748 odraslih uporabnikov. Med njimi je bilo več moških kot žensk. Povprečna starost je bila dobrih 41 let. Največ uporabnikov (3.229 oz. 86,1 %) je bilo vključenih (vsaj) v storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji (bodisi so prejemali zgolj to storitev ali pa v kombinaciji s katero drugo). V 16-urno institucionalno varstvo je bilo vključenih 981 oseb, kar je slaba četrtina uporabnikov VDC in CUDV, 496 uporabnikov je prejemalo storitve 24-urnega institucionalnega varstva. Od skupno 3.748 uporabnikov, jih je 2.762 (oz. 73,7 %) prejemalo eno storitev, 986 (oz. 26,3 %) pa dve storitvi. 92,2 % uporabnikov VDC/CUDV je imelo motnjo v duševnem razvoju, med njimi največ zmerno motnjo. V letu 2015 je bilo v VDC in CUDV 2.010 zaposlenih. V čakalni vrsti za storitve institucionalnega varstva sta bili na dan 31. 5. 2016 402 različni osebi.
Več informacij najdete v poročilu.
<<klikni na sliko za povečavo>>
Mednarodna delavnica o ocenjevanju potreb, načrtovanju storitev in določanju upravičenosti v dolgotrajni oskrbi
Na inštitutu RS za socialno varstvo v luči prihajajočih sprememb na področju dolgotrajne oskrbe pripravljamo aktivnosti, ki bodo služile kot podlage pilotskemu izvajanju novega sistema, ki je predvideno za leti 2017 in 2018. V tem oziru člani delovne skupine, ki jo na inštitutu vodi Lea Lebar, vključeni pa so tudi Polona Dremelj, Vito Flaker, Katarina Galof, Andreja Krajnc, Jana Mali, Marija Milavec Kapun, Andreja Peternelj, Carmen Rajer, Nino Rode, Simona Smolej Jež in Monika Zadnikar, pripravljamo novo orodje za ocenjevanje potreb in načrtovanje storitev za uporabnike. Delovna skupina se enkrat tedensko sestaja od začetka septembra in je do sedaj že pripravila pregled obstoječih orodij za ocenjevanje potreb v slovenskem prostoru ter pregledala tudi obetajoče tuje prakse ocenjevanja.
Rezultate trenutnega dela smo v torek, 25. oktobra, predstavili tudi širši javnosti, na delavnici v prostorih Centra kulinarike in turizma KULT316, na katero smo povabili tudi zunanje strokovnjake, Ricarda Rodriguesa in Kaia Leichesenringa iz Evropskega centra za politike in raziskovanje na področju socialnega varstva ter neodvisno strokovnjakinjo iz Nemčije Moniko Gabanyi. Delavnice se je udeležilo 52 vabljenih gostov.
Program in predstavitve si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
Predstavitve:
P1 - Ricardo Rodrigues - Assessing Needs in LTC
P3 - Monika Gabany - Long Term Care Assessment in Germany
P5 - Lea Lebar - New needs assessment tool in Slovenia
P6 - Marija Milavec Kapun - Some cues for the workshop
Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.
Priprava izhodišč za spremljanje podatkov varstveno delovnih centrov
Pripravili smo analizo z naslovom Priprava izhodišč za spremljanje podatkov varstveno delovnih centrov, ki obsega sočasen pregled obstoječih podatkovnih zbirk s področja delovanja varstveno delovnih centrov ter nacionalnih in mednarodnih potreb po tovrstnih podatkih.
Na podlagi pregleda ugotavljamo, da je to področje podatkovno neurejeno in izrazito podhranjeno. Predlagamo vzpostavitev sistematičnega spremljanja, pri tem pa se zavzemamo za individualizirano beleženje podatkov, ki bo omogočilo dobro podatkovno oporo za pripravo celovite analize stanja na področju delovanja varstveno delovnih centrov.
